SPOMLADANSKA BELJAKOVINSKA SOLATA


Sestavine:

  • 50 gramov radiča (zelen ali rdeč)
  • 50 gramov zelene solate
  • 20 gramov korenja
  • 1 jajce, srednje velikosti
  • 50 gramov surovih piščančjih prsi
  • 1 večja rezina polnozrnatega kruha (60 gramov)
  • Za celotno jed približno 4 jedilne žlice oljčnega olja
  • 2 žlici balzamičnega kisa
  • Sol in poper


Pripomočki:


  • Deska za zelenjavo
  • Deska in nož za surovo meso
  • Ribalnik
  • Posoda za umivanje zelenjave (z luknjicami)
  • Manjša ponev
  • Kozica za kuhanje
  • Nož za kruh
  • Skleda za solato


POMEMBNO: V kozico za kuhanje natočimo vodo in damo kuhati jajce za 15 minut, da dobimo trdo kuhano jajce. Medtem ko se jajce kuha, dobro operemo radič in solato. Posušimo in damo v skledo za solato. Na deski za zelenjavo naribamo oprano in olupljeno korenje in ga prav tako dodamo v skledo za solato.



Postopek priprave:


V kozico za kuhanje natočimo vodo in damo kuhati jajce za 15 minut, da dobimo trdo kuhano jajce. Medtem ko se jajce kuha, dobro operemo radič in solato. Posušimo in damo v skledo za solato. Na deski za zelenjavo naribamo oprano in olupljeno korenje in ga prav tako dodamo v skledo za solato.


Pred rokovanjem s surovim mesom si dobro umijemo roke.

Nato si pripravimo desko in nož za surovo perutnino. Narežemo piščanca na majhne kocke in damo peči v ponev, katero smo predhodno namastili z oljem.


Piščanec med peko začinimo s soljo in poprom. Ko je piščanec pečen, ga prestavimo v čist krožnik, da se nekoliko ohladi. Umijemo roke in počistimo delovno površino. Ohlajeno kuhano jajce olupimo in narežemo kar v skledo (poljubno veliki kosi). Nazadnje narežemo še rezino kruha na manjše kocke in popečemo na žlici oljčnega olja, dokler se ne obarvajo zlato-rjavo.



Ohlajene jih dodamo solati. Preden solato pomešamo, dodamo še oljčno olje in kis. Jed si lahko privoščimo za večerjo ali za lahko kosilo.


Zakaj moramo biti pozorni pri toplotni obdelavi mesa in kako vemo, da je piščanec pečen?


Da poskrbimo za varnost živil in tako za naše zdravje, je vedno potrebno meso ustrezno toplotno obdelati. Z ustrezno temperaturo uničimo mikroorganizme (bakterije in njihove presnovke – toksine, viruse in parazite), ki škodijo našemu zdravju. Ustreznost toplotne obdelave živila je težko oceniti le na podlagi barve in teksture – to pride s časom, ko se kuhanja in pečenja mesa navadimo in vemo točno, koliko časa potrebuje, da se speče na določeni temperaturi. Zato si na začetki lahko pomagamo z vbodnim termometrom. Za najbolj zanesljivo in pravilno temperaturo živila, je potrebno meriti temperaturo v najdebelejšem kosu živila in počakati 15 sekund in šele nato odčitati. Pri piščancu je temperatura, ki jo želimo doseči odvisna od velikosti in kosa mesa. Pri manjših kosih perutninskega mesa (kot v našem receptu) mora biti središčna temperatura 74 stopinj ali več. Če pa recimo pripravljamo piščančja prsa mora središčna temperatura kosa znašati vsaj 76 stopinj, ko pa pečemo celega piščanca, mora biti središčna temperatura najmanj 82 stopinj.


Ali si vedel/a …?


Pozna jesen, zima in tudi zgodnja pomlad je čas za uživanje radiča. Glede na to, da pozimi nimamo raznolike zelenjave in sadja v izobilju, je radič odlična izbira. Vsebuje namreč vitamine B-kompleksa, kalij, vlaknine in najpomembneje, polifenole. Polifenoli dokazano delujejo preventivno pred nastankom srčno-žilnih obolenj in rakastimi tvorbami. Seveda pa je vsebnost hranil, predvsem polifenolov, odvisna od sorte in načina gojenja. Veliko več polifenolov vsebuje radič z vijoličastimi in rdečimi listi, medtem ko jih ima zeleni radič manj. Posebna lastnost radiča vseh barv je grenkoba, zaradi saharida intibina. Kot zanimivost: intibin pospešuje presnovo in prebavo, zato je radič naravno odvajalo/diuretik.

Radič lahko sejemo od pomladi do poznega poletja, odvisno od sorte. V Sloveniji imamo avtohtone sorte radiča in sicer MONIVIP, ki oblikuje velike okrogle glavice zelene barve ter ANIVIP, ki pa oblikuje vinsko rdeče okrogle glavice. Prav tako pa je čedalje bolj iskana in priznana sorta solkanski radič, katerega glavica spominja na vrtnico.


Približne energijske in hranilne vrednosti solate:


E: 543 kcal/ 2280 kJ

B: 23,5 g

OH: 31 g

M: 36 g

Prehranske vlaknine: 8 g


DOBER TEK!