Lokalno je zdravo
S projektom Lokalno je zdravo se želi poudariti pomen lokalno pridelane zdrave prehrane, zdravega prehranjevanja, spodbuditi širšo populacijo k nakupu in uživanju produktov lokalnih ponudnikov ter o pomenu zdravega prehranjevanja v času bolezni in rehabilitacije.
-
Slovenija ima kot lahko razberemo iz številnih raziskav, enega najboljših sistemov nadzora varnosti hrane v Evropi.
-
Kakovost lokalnega sadja in zelenjave je daleč pred tisto, ki ima, predno pride na naše police, za seboj dolgo pot.
-
Kakovost hrane je relativno enostavno oceniti, saj je pridelana v neposredni bližini.
Kratek opis projekta
Ljudje vse pogosteje na svoj jedilnik umeščajo vnaprej pripravljeno hrano, predelano hrano, hrano z visokim deležem dodanega sladkorja, preveč nezdravih maščob in ogljikovih hidratov. Vse to pa lahko vodi do kroničnih zdravstvenih težav ter s tem povzroča obremenitve zdravstvene blagajne. S tem projektom želimo poudariti pomen lokalno pridelane zdrave hrane ter tudi v praksi spodbuditi ljudi k nakupu in uživanju sezonskih produktov lokalnih ponudnikov – kmetov in drugih. Lokalna trajnostna oskrba ima poleg kakovostnejših živil še širši družbeni pomen, saj se z večanjem obsega potrošnje lokalnih pridelkov in proizvodov ustvarjajo nova delovna mesta in tako omogoča preživetje vsem v agroživilski verigi. Poleg tega pomembno vpliva na ohranitev in razvoj podeželja ter skladen regionalen razvoj. S projektom želimo spodbuditi lokalne pridelovalce k medsebojnemu povezovanju v projektu »VIKENDI Z ZDRAVO LOKALNO HRANO«, saj bomo tako lahko zagotavljali celostno ponudbo lokalnih pridelkov in proizvodov, najprej s prodajo na stojnicah, nato tudi pri preskrbi javnih zavodov s svežimi lokalnimi pridelki in proizvodi.
Ozadje projekta in razlogi za projekt:
Razlogi, zaradi katerih smo se odločili za izvedbo tega projekta so rezultat večletnih raziskav in izkušenj na področju prehranjevalnih navad lokalnega prebivalstva. V naših raziskavah in ob vsakdanjem stiku z lokalnim prebivalstvom namreč ugotavljamo, da ljudje vse pogosteje na svoj jedilnik umeščajo vnaprej pripravljeno hrano, predelano hrano, hrano z visokim deležem dodanega sladkorja, preveč nezdravih maščob in ogljikovih hidratov. Vse to pa lahko vodi do kroničnih zdravstvenih težav ter s tem povzroča obremenitve zdravstvene blagajne. S tem projektom želimo poudariti pomen lokalno pridelane zdrave hrane ter tudi v praksi spodbuditi ljudi k nakupu in uživanju sezonskih produktov lokalnih ponudnikov – kmetov in drugih. Sodobnemu človeku namreč ne sme biti več vseeno, kakšno hrano uživa. Iz zdravstvenega vidika se priporoča uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja, saj sta običajno bolj optimalno dozorela in imata višjo biološko (hranilno) vrednost. Z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika se drastično zmanjša vsebnost C-vitamina v zelenjavi, prav tako se zmanjšajo vrednosti vitaminov A, B in E. Možno je torej, da bo hrana, za katero je jasno, da bo podvržena dolgemu transportu in skladiščenju, zaradi nujnih obsežnih agrotehničnih ukrepov pri njeni proizvodnji, manj kakovostna. Pri sadju in zelenjavi domačega izvora, zaradi bližine pridelave ni potrebno uporabljati konzervansov, zato sta sicer lahko manj obstojna, vendar pa prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu. Ni zanemarljivo niti dejstvo, da z dolgimi transportnimi potmi tudi zelo onesnažujemo okolje. Lokalna trajnostna oskrba pa ima poleg kakovostnejših živil še širši družbeni pomen, saj se z večanjem obsega potrošnje lokalnih pridelkov in proizvodov ustvarjajo nova delovna mesta in tako omogoča preživetje vsem v agroživilski verigi. Poleg tega pomembno vpliva na ohranitev in razvoj podeželja ter skladen regionalen razvoj.
S projektom želimo spodbuditi lokalne pridelovalce k medsebojnemu povezovanju v projektu »VIKENDI Z ZDRAVO LOKALNO HRANO«, saj bomo tako lahko zagotavljali celostno ponudbo lokalnih pridelkov in proizvodov, najprej s prodajo na stojnicah, nato tudi pri preskrbi javnih zavodov s svežimi lokalnimi pridelki in proizvodi.
Na območju LAS Krasa in Brkinov je po zadnjih razpoložljivih podatkih iz leta 2010, izhajajoč iz Strategije Lokalnega Razvoja, 1.329 kmetijskih gospodarstev. To je 14,48% manj kot leta 2000, vendar se je za 10,50% povečal hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Za to območje je značilno kmetovanje na majhnih kmetijah, razdrobljena zemljiška struktura in ozemlje, s slabimi naravnimi pogoji za kmetovanje. Zaradi teh težav so kmetije razvile dopolnilne dejavnosti na kmetiji in si s tem zagotovile dodaten zaslužek. Na območju LAS je registriranih več kot 90 dopolnilnih dejavnosti. Predvsem gre za prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij, predelavo primernih kmetijskih pridelkov (predelava in konzerviranje sadja in zelenjave, suhomesnatih proizvodov, proizvodnja žganih pijač, predelava mleka) ter turizem na kmetiji. Na območju Krasa in Vrhov je glavna panoga vinogradništvo, v Brkinih sadjarstvo (jabolka, slive, češnje...), na območju Senožeč, Vremščice, Matarskega podolja in Čičarije pa reja drobnice. Iz navedenega izhaja, da celotno območje nudi pestro paleto lokalno pridelane in predelane hrane ter s tem ponuja velike možnosti za povezovanje ponudnikov le-te ter ustvarjanje pogojev za skupen nastop na trgu in promocijo.
Že Strategija Lokalnega Razvoja kot izrazito slabost navaja neorganiziranost in nepovezanost lokalnih akterjev pri skupnem trženju ter dejstvo, da ni oblikovanega skupnega spletnega portala v ta namen. Bolnica Sežana kot prijavitelj in vodilni partner projekta je temu vsled prepoznala prednost okolja – visokokakovostna pridelana lokalna hrana ter ostali zdravi produkti – ter se odločila (ob upoštevanju zdravstvenih/nutricionističnih smernic) povezati ponudnike zdrave lokalne hrane in produktov med seboj ter jim omogočiti skupen nastop na trgu. Slednje se bo kot dobra praksa uvedlo v lokalnem okolju in tudi širše.
Pripravljenost projekta za izvajanje:
Bolnišnica Sežana kot zdravstvena ustanova izvaja dejavnosti preventive in kurative, tudi s področja prehranjevanja ter s tem povezanimi kroničnimi boleznimi in obolenji. Za zadevno področje imajo zaposlen strokovno usposobljen kader z referencami in teoretičnimi in praktičnimi izkušnjami. Pri zasnovi projekta izhajamo iz usmeritev in sprejetih normativnih podlag na nacionalni ravni. Iz slednjih izhaja, da se moramo v Sloveniji z lokalno pridelanimi živili zavzemati za povečevanje oskrbe tako gospodinjstev kot javnih zavodov. Lokalno trajnostna oskrba z živili predstavlja pomemben delež pridelkov na slovenskem tržišču, ki nimajo prednosti le v kakovosti, temveč zagotavljajo tudi vir hrane in preživetje slovenskemu kmetu in delavcu v živilsko predelovalni industriji. Poleg tega sta lokalna proizvodnja in lokalna poraba hrane pomembno gibalo razvoja podeželja in regije. Zdravju naklonjena in kakovostna hrana je eden od temeljev zdravja. Izboljšanje zdravja je glavni cilj slovenske države in družbe, kajti le taka usmeritev lahko pripomore k ekonomski rasti in izboljšanju socialnega in družbenega razvoja.
Pri razvoju projekta smo izhajali tako iz prehranskih smernic kakor tudi iz zakonskih določb. Najprej smo se dodobra seznanili in podučili s področja prednosti lokalno pridelane hrane, nato smo to znanje povezali z zdravstveno problematiko ter cilji, ki izhajajo iz Strategije Lokalnega Razvoja:
- Prednosti lokalno pridelane hrane:Hrana lokalnega izvora ima zaradi optimalne dozorelosti višjo biološko vrednost in krajšega časa med pridelovalcem in potrošnikom višjo hranilno vrednost in je lahko praviloma manj obremenjena s sredstvi za podaljševanje svežine. Hranilna vrednost plodu namreč začne padati, ko je plod odrezan od svojega vira hrane ter vode in mora zaradi tega začeti uporabljati lastna hranila. Proces propadanja lahko upočasnimo z ustreznim skladiščenjem, česar se poslužujejo predvsem tuji uvozniki sadja in zelenjave. Lokalno pridelano sadje in zelenjava je pobrano v optimalni zrelosti, medtem ko so pridelki iz tujine obrani pred tehnološko zrelostjo in kasneje umetno dozorijo med transportom in skladiščenjem. Lokalno pridelano sadje in zelenjava lahko kljub na videz manj brezhibnemu videzu kot uvoženo, predstavljata bolj kakovostno, sveže in okusno živilo. Nekatera živila imajo zaradi obsežne industrijske predelave, podaljšane obstojnosti in prilagoditev v potrošniku všečni okus in videz, toda za zdravje manj ugodno sestavo in dodane številne aditive, ki se jih predvsem v prehrani otrok odsvetuje.
- Zdravstvena problematika, ki izhaja iz nezdrave/nepravilne prehrane: Nepravilna prehrana je prehrana, ki ne ustreza pravilni prehrani glede na:sestavo hrane (inpr. ma preveč nasičenih maščobnih kislin, preveč čistih sladkorjev in soli, premalo vlaknin, vitaminov ter mineralov; primeri: hitra hrana (fastfood), gazirane pijače, slaščice, pecivo, cvrtje, enolična in visokokalorična prehrana), način prehranjevanja (npr. premalo obrokov preko dneva in preveč zvečer) in način priprave hrane (npr. preveč cvrtja).Nepravilna prehrana je dejavnik tveganja za:bolezni srca in ožilja,sladkorno bolezen,raka (rak na dojki, kolorektalni rak),motnje prebavnega sistema (zaprtje, ulkus),rahitis, osteoporozo, skorbut, bolezni zob, makrocitno anemijo, anemijo zaradi pomanjkanja železa, težave v rasti in razvoju.Hkrati je napovedni dejavnik za naslednje dejavnike tveganja: povišan krvni tlak, povišan holesterol, povišan krvni sladkor, debelost, prekomerna telesna teža in reševanje težav s hrano.
- Strategija Lokalnega Razvoja LAS Krasa in Brkinov:Iz SLR izhaja prednost, ki je v visokokakovostni pridelani lokalni hrani in pijači. Vendar SLR povezano s tem navaja tudi pomanjkljivost oziroma slabost: neorganiziranost in nepovezanost lokalnih akterjev pri skupnem trženju, ni skupnega spletnega portala. Vsled temu smo pri pripravi projekta izhajali iz potreb, prepoznanih v SLR: lokalni pridelki, proizvodi, povezovanje med lokalnimi akterji, višja kakovost življenja in lokalna samooskrba s hrano.
Projekt je pripravljen na izvajanje v tej smeri, da smo zelo dobro preučili potrebe lokalnega okolja pri tem pa smo izhajali iz naravnih danosti, ki dejansko omogočajo izvedbo projekta. V ta namen smo preučili in poiskali ponudnike lokalno pridelane hrane, ponudnike proizvodov iz lokalno pridelanih resursov. Za začetek smo v konzorcij pridobili 5 lokalnih ponudnikov ter Kmetijsko svetovalno službo, katere funkcija bo v promoviranju združevanja lokalnih ponudnikov. Vse dolžnosti in pravice partnerjev smo vnaprej definirali.
Že izvedene aktivnosti:
Aktivnosti v izvajanju:
Faze projekta:
Projekt povezovanja lokalnih akterjev v projektu »VIKENDI Z ZDRAVO LOKALNO HRANO« je sestavljen iz različnih aktivnosti, katerih cilj je med seboj povezati različne ponudnike lokalno pridelane hrane z namenom, da bi skupaj nastopali na trgu, se promovirali skupaj ter v sodelovanju s strokovnim kadrom Bolnice Sežana ozaveščali lokalno prebivalstvo o pomenu lokalno pridelane hrane.
Projekt bo potekal v dveh fazah. Prva faza bo obsegala investicijo v sredstva (nakup stojnic, nakup blagajne, izdelava spletne strani, izdelava promocijskega gradiva, zaposlitev kadra), potrebna za zagotovitev pogojev za uspešno izvajanje aktivnosti ter deloma izvedbo aktivnosti. Druga faza bo obsegala dejansko izvedbo in evalvacijo posameznih aktivnosti.
Vloga posameznih partnerjev:
BOLNIŠNICA SEŽANA: gre za prijavitelja in vodilnega partnerja. Na strani vodilnega partnerja bo zagotovitev ustrezne osnove, na podlagi katere se bo izvajalo povezovanje lokalnih akterjev. V tem oziru je vloga vodilnega partnerja, da izdela sam projekt povezovanja, v njem izpostavi vse elemente (razloge, potrebe okolja, rešitve, način združevanja in povezovanja, način promocije, način prodaje produktov, zagotavljanje trajnosti projekta, aktivno participacijo nutricionista ipd.) potrebne za kakovostno izvajanje, priskrbi ustrezna sredstva (letaki, spletna stran, blagajna, stojnice, prevoz artiklov). Vodilni partner nastopa tudi kot vezni člen v komunikaciji med vsemi deležniki konzorcija. Kot vodilni partner bo zadolžena za dvid dodane vrednosti posameznim partnerjem in nihovim produktom, kar bo posledica spodbujanja aktivne participacije in promocije. Projekt povezovanja mora namreč rezultirati tudi v neposrednih koristih za vsakega vključenega partnerja posebej.
- VOJKA ŽGAVEC CLEMENZ S.P.: nastopa kot partner v projektu. Njena vloga je v aktivnem povezovanju z ostalimi partnerji, promociji partnerstva. Udeležena bo s ponudbo proizvodov iz lastne proizvodnje. Gre za marmelade, po katerih je znana tudi izven lokalnega okolja. Za svoje marmelade večinoma uporablja sadje iz Krasa, Vipavske doline in Brkinov. Citruse nabavlja neposredno pri pridelovalcu na Siciliji. Posledično bo njena vloga v projektu tudi aktivno promocija lokalnih surovin pri izdelavi ostali produktov.
- ŽERJAL MATJAŽ-KMETIJA ŽERJAL: nastopa kot partner v projektu. Vloga partnerja je v aktivnem povezovanju z ostalimi partnerji, promociji partnerstva, pa tudi v ozaveščanju ciljne skupine o pomenu in prednostih reje koz na tradicionalen način, prednostih kozjega mleka ter produktih iz kozjega mleka.
- SIRAH D.O.O. (DOBRA HIŠA ZDRAVJA ČIČARIJA): nastopa kot partner v projektu. Vloga partnerja v projektu bo v sklopu svoje ponudbe promovirati lokalne ponudnike ter na splošno lokalno pridelano hrano. Tudi v svoji kulinarični ponudbi promovirajo lokalne, tradicionalne jedi.
- KMETIJSKO SVETOVALNA SLUŽBA SEŽANA: Partner je po svoji naravi dela vpet v zagotavljanje storitev svetovanja okoliščim kmetom in kmetijam. Posledično njegova vloga v partnerstvu obsega svetovanje kmetom/kmetijam v zvezi s pristopom k partnerstvu, predstavitvijo prednosti takšne združitve ipd.
- BRINJEVKA D.O.O. SO.P.: nastopa kot partner v projektu. Vloga partnerja je v aktivnem povezovanju z ostalimi partnerji, promociji partnerstva, pa tudi v ozaveščanju ciljne skupine o pomenu in prednostih lokalno pridelane hrane, tudi s poudarkom na ekološkem načinu.
- MATEJA ŠPERNE – NOSILKA DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI: nastopa kot partner v projektu. Vloga partnerja je v aktivnem povezovanju z ostalimi partnerji, promociji partnerstva, pa tudi v ozaveščanju ciljne skupine o produktih iz konoplje.
Komu je projekt namenjen:
Projekt je v prvi vrsti namenjen vsem lokalnim pridelovalcem hrane ter tudi lokalnim ponudnikom izdelkov iz lokalnih surovin. Zato se partnerstvo s tem ne zaključuje. Vedno bomo odprti za sprejem novih članov v partnerstvo, s čimer se bo zagotovila trajnost projekta.
Končni uporabniki:
Ciljne skupine:
Ciljno skupino predstavlja celotna populacija iz področja LAS in tudi širše. Aktivno bodo v smislu ponudbe svojih proizvodov v prvi vrsti nastopali lokalni ponudniki. Ciljna skupina, na katero želimo vplivati pri razvoju novih prehrambenih vzorcev in navad pa je v bistvu celotna populacija LAS:
- starostniki,
- delovno aktivni,
- mladi,
- otroci,
- brezposelni,
- osebe s težavami v duševnem zdravju...
Pri vseh je namreč opaziti pomanjkanje zavedanja o pomembnosti in prednostih lokalno pridelane hrane.
Trajnost projekta:
Projekt ima izrazito trajnostni značaj, saj že po naravi sami zagotavlja izvajanje tudi po končanju projekta v sklopu te vloge na javni poziv. Naš cilj je namreč k sodelovanju in s tem skupnem nastopu na trgu privabiti lokalne pridelovalce in ponudnike zdrave prehrane v čim večjem številu. Projekt s katerim se prijavljamo na ta javni poziv bo dolgoročno gledano zagotavljal platformo za uspešno poslovanje in zagotavljanje trajnosti tudi po končanju sofinanciranja. Zavedamo se namreč, da je ena izmed najtežjih faz umestitev projekta v lokalno okolje ter zagotovitev potrebnih resursov (osnovna sredstva, človeški viri, finančna sredstva). Projekt bo imel trajnostne učinke na lokalno okolje in populacijo. Ciljna skupina je namreč izredno heterogena. V skopu projekta bomo pri ciljni populaciji vzbudili zavedanje o pomenu in prednostih uporabe lokalno pridelane hrane. Na osnovi tega bodo v svoje nakupne vzorce umestili nakup lokalno pridelane hrane kot nekaj samoumevnega. Ker bomo na enem mestu zbrali več ponudnikov bomo izoblikovali skupek lokalnih ponudnikov, od katerih bodo stalni odjemalci postale tudi javne institucije (zeleno naročanje). Projekt bo rezultiral v sistemu lokalne trajnostne oskrbe s hrano, kar za ta projekt pomeni »lokalno pridelavo, predelavo in distribucijo trajnostno proizvedene hrane, ki je fizično in cenovno dostopna lokalnemu prebivalstvu in nato porabljena na lokalnih trgih – »od njive do krožnika v lokalnem okolju«.
Trženje produktov se zagotavlja tudi po končani operaciji posredno preko spletne strani ter neposredno preko »VIKENDOV Z ZDRAVO LOKALNO HRANO«, na stojnicah. Največ pa lahko k promociji in trženju pripomore dobra beseda, priporočilo zadovoljnih posameznikov.
Inovativnost projekta:
Projekt spodbujanja lokalne samooskrbe odlikuje inovativnost na večih področjih:
- projekt je inovativen v smislu povezovanja lokalnih akterjev s področja pridelave/predelave kmetijskih proizvodov;
- projekt je inovativen v smislu nove povezave med lokalno pridelano zdravo hrano ter nasveti strokovnjakinje - nutricionistke;
- projekt je inovativen v smislu vsebinske zasnove;
- projekt je inovativen v smislu skupnega trženja in promocije;
- projekt je inovativen v smislu skupnega spletnega portala;
Območja kjer se bo projekt izvajal:
Občina | Podrobno |
Občina Divača | Projekt se bo v tej občini izvajal v obliki prodaje na stojnici. Stojnica bo predvidoma 1x tedensko postavljena na lokaciji v središču Divače oziroma na tržnici. Natančno bo lokacija določena naknadno, in sicer v prvi fazi projekta ko bodo te aktivnosti časovno in krajevno določene. Lokacija ni v lasti upravičenca. |
Občina Hrpelje – Kozina | Projekt se bo v tej občini izvajal v obliki prodaje na stojnici. Stojnica bo predvidoma 1x tedensko postavljena na lokaciji tržnice na Kozini (kmečka tržnica ob Tuševi trgovini). Natančno bo lokacija določena naknadno, in sicer v prvi fazi projekta ko bodo te aktivnosti časovno in krajevno določene. Lokacija ni v lasti upravičenca. V občini Hrpelje-Kozina je sedež partnerja SIRAH D.O.O. (Golac 83, Obrov). Slednji svojo dejavnost, in s tem tudi svoj del prispevka k projektu, izvaja na območju te občine. Ta lokacija je v lasti tega partnerja. |
Občina Komen | Projekt se bo v tej občini izvajal v obliki prodaje na stojnici. Stojnica bo predvidoma 1x tedensko postavljena na lokaciji v Komnu, kjer je pretočnost ljudi največja. Natančno bo lokacija določena naknadno, in sicer v prvi fazi projekta ko bodo te aktivnosti časovno in krajevno določene. Lokacija ni v lasti upravičenca. V občini Komen je sedež podjetja BRINJEVKA D.O.O. SO.P. (Mali dol 4, Komen) . Lokacije, kjer opravlja svojo dejavnost so deloma v njeni lasti. Za preostala zemljišča imajo sklenjene dolgoročne pogodbe o rabi. |
Občina Sežana | Projekt se bo v tej občini izvajal v obliki prodaje na stojnici. Stojnica bo predvidoma 1x tedensko postavljena v neposredni bližini Bolnice Sežana (ob trgovini z zdravimi artikli). Natančno bo lokacija določena naknadno, in sicer v prvi fazi projekta ko bodo te aktivnosti časovno in krajevno določene. Lokacija ni v lasti upravičenca. Poleg te prodaje na stojnici, se bo velik delež aktivnosti izvajal s strani prijavitelja, ki je lociran v občini Sežana (Cankarjeva ulica 4, Sežana). Ta lokacija je v lasti prijavitelja. Prav tako v občini Sežana deluje tudi Kmetijsko svetovalna služba sežana, ki bo v sklopu svoje redne dejavnosti svetovanja, zainteresiranim kmetom svetovala o prednostih združevanja v takšnih projektih. Na območju občine Sežana je tudi sedež partnerjev v projektu: Vojka Žgavec Clemenzs.p. (Tomaj 105, Dutovlje), Kmetija Žerjal (Tomaj 75b, Dutovlje), Mateja Šperne – nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Šepulje 6, Sežana). Lokacije, kjer opravljajo svoje delo so v njihovi lasti. |
CILJI PROJEKTA:
Dolgoročni cilj projekta je povezati vse sedanje in bodoče partnerje v najprimernejšo pravnoorganizacijsko obliko, ki bo koordinirala medsebojno sodelovanje in povezovanje ter tako bdela nad ponudbo in povpraševanjem. Prav tako naj bi na dolgi rok kot samostojna organizacijska celota zagotavljala tudi nova delovna mesta vezana na področje svetovanja o zdravi prehrani, vodenja programov zdravega hujšanja, zdraveganadzorovanja telesne teže. Seveda pa je projekt že sedaj oblikovan na način, ki omogoča dodatne razširitve. Zavedamo se, da lahko le na takšen način, s fleksibilnostjo, zagotovimo trajnost projekta na dolgi rok. Cilj projekta na dolgi rok je k sodelovanju privabiti čim več lokalnih ponudnikov zdrave lokalne hrane (pridelovalce in predelovalce) ter jih povezati v »projekt«, ki je dlje časa trajajoč ter aktivnim partnerjem omogoča aktivno participacijo v aktivnostih skupnega nastopanja na lokalnem trgu ter s tem v najavečji možni meri prispevati k lokalni samooskrbi.
Kratkoročni cilji:
- v projektu povezati čim več lokalnih ponudnikov zdrave lokalne hrane (pridelovalce in predelovalce);spodbuditi uporabo lokalnih proizvodov;
- izboljšati pogoje za zagotavljanje visoke kakovosti življenja (v povezavi z nasveti nutricionistke);
- sonaravno kmetovanje;
- spodbujanje lokalne samooskrbe;
- uspešna realizacija prodaje produktov na tržnicah;
- izdelava enovite spletne strani, ki bo služila tako za promocijo kakor tudi za ozaveščanje;